Nevihta pride pogosto nepričakovano in lahko človeka ujame skoraj kjer koli. Idealno je, ko vas ujame doma, takrat običajno ne predstavlja nobenega tveganja. Drugače pa je, ko vas nevihta ujame v gozdu, na prostem prostoru ali med pohodništvom. Takšna situacija je lahko življenjsko nevarna in skoraj vsako poletje zaradi udara strele ugasne kakšno človeško življenje. Kaj takrat storiti, oziroma ne storiti, ko vas v naravi ujame nevihta?
Kako ugotoviti, kako daleč je nevihta?
Ko vas v naravi ujame nevihta, je dobro vedeti, kako daleč od vas se nahaja. To ugotovite tako, da štejete čas med opazovanjem strele in tem, kdaj boste zaslišali grom. Ta dva pojava nastanejo pri nevihti sočasno, vendar se zvok širi bistveno počasneje, s hitrostjo 330 m/s. Približno razdaljo nevihte izračunate tako, da število sekund od bliska do groma pomnožite s hitrostjo širjenja zvoka v zraku, torej s številom 330. Na primer, če je število sekund od bliska do groma 10, potem razdaljo nevihte izračunamo: 10 s x 330 metrov = 3.300 metrov. Torej je nevihta od vas oddaljena več kot 3 kilometre. Če je čas med bliskom in gromom krajši od 5 sekund, obstaja nevarnost in morali bi se takoj skriti.
1. Hitro se spustite z vrhov gora
Ko se k vam v gozdu bliža nevihta ali ste visoko v gorah, se je treba hitro spustiti z grebena in vrhov gora v dolino. Vrhovi gora so izpostavljeni udaru strele s kar 10-krat večjo verjetnostjo. Tudi če ste 100 višinskih metrov pod grebenom, še vedno obstaja veliko tveganje udara strele. Niti gorska sedla niso varna med nevihto.
2. Ne nadaljujte s pohodom
Če se nevihta še ni začela in v daljavi slišite, da začenja grmeti, vsekakor ne nadaljujte s pohodom v prepričanju, da se bo nevihta izognila vam. Poskusite najti ustrezno zavetje ali pa nevihto po možnosti preživite na varnem mestu, kot je gorska koča ali avto.
3. Zapustite odprt prostor
Če vas v naravi ujame nevihta na odprtem prostoru, na polju ali travniku, poiščite zavetje. Strela si namreč izbira dvignjena mesta, med katera na travniku spada tudi vaša stoječa postava. Poiščite kakšno kotanjo ali jarek, v katerem se poskusite skriti. Vsekakor se ne ulezite na tla, temveč se sklonite v počep z nogami in rokami tesno ob sebi. Noge naj se tal dotikajo s čim manjšo površino.
Preberite si tudi: Miti o preživetju v naravi, ki vas lahko dobesedno ubijejo!
4. Ne iščite zavetja pod drevesom
Nevihta v gozdu je zelo nevarna. Izogibajte se zavetju pod samostojno stoječim drevesom na travniku ali polju. Od osamljenih dreves bi se morali držati na razdalji njihove višine. Varno se lahko skrijete v gostem gozdu ali gaju, ali v nižjem rastju. Tudi globlje v gozdu ste bolj varni, kot na njegovem robu. Če nimate več časa za skrivanje, poiščite manjše drevo, od njegovega debla pa bodite oddaljeni najmanj 2 metra. Noge imejte tesno ob sebi in jih izolirajte od mokre zemeljske površine. Na primer, sedite na nahrbtnik ali drug izolacijski material.
5. Izklopite vso elektroniko
Ne uporabljajte mobilnega telefona, radia ali GPS navigacije. Raje jih izklopite. Ni potrjeno, da mobilni telefon lahko privlači strele, vendar zagotovo ne želite biti tisti, ki to preizkusi. Če strela udari v človeka, visok upor človeške kože povzroči, da steče preko kože in ne povzroči resnih notranjih poškodb. To pa velja samo v primerih, ko v stiku s kožo ni prevodnih materialov, kot je mobilni telefon. Ti namreč omogočijo strel, da prodre v telo in povzroči poškodbe notranjih organov.
6. Ne skrivajte se v majhni jami
Pred nevihto se ne skrivajte v majhni jami, previsu ali vdolbini. Tudi če vas takšna naravna zavetja pogosto mikajo. Če so majhni, so nevarni. Električni tok lahko steče tudi skozi notranjost jame, tako zaprto okolje je dobro prevodno in vas lahko zadene zemeljski tok. Jama je primerna le takrat, ko je dovolj velika, da lahko v njej sedite vsaj 1 m od stene, pri čemer naj nad glavo ostane še 3 m visok prost prostor. Tudi tu velja, da del telesa izolirajte od skale in tal s suhim materialom, na primer nahrbtnikom, spalno vrečo ali gumijastim plaščem.
7. Ne imejte nad glavo kovinskih predmetov
Med nevihto ne nosite kovinskih predmetov, ki segajo nad vašo glavo. Na primer dežnik, smuči, cepin, kovinske palice in podobno. Ti lahko povzročijo električno razelektritev in služijo kot strelovod, zato jih med nevihto odvržite. Drugi, majhni kovinski predmeti, ki jih imate v nahrbtniku ali na telesu, ne vplivajo na privlačenje strele. Če pa vas strela zadene in imate na telesu nekaj kovinskega, se opekline na telesu poslabšajo. To velja seveda tudi v primerih, ko bi pred nevihto radi splezali s skale in bi se dotikali verig, pritrjenih na skale – tudi tega vam ne priporočamo.
NASVET: Kaj obleči na pohodništvo tako, da vas ne preseneti niti nevihta v naravi?
8. Ne tecite in ne hodite
Med nevihto v naravi poiščite primerno zavetje in vsekakor ne tecite ali hodite. Priporočljivo je prekiniti vsakršno hojo. Ne, da bi tek privlačil strele, to ne. Problem ni v hitrosti gibanja, ampak v dolžini korakov. Nevarnost poškodbe z električnim tokom je v stiku telesa z dvema točkama, ki imata različen električni potencial. To pomeni, da električni tok potuje skozi telo iz ene okončine v drugo, ko ima oseba razprte roke ali razkoračene noge. Lahko pride do t. i. koračne napetosti, ko je strela udarila v takšni razdalji od vas, da zemeljski tokovi še obstajajo na mestu, kjer se nahajate.
9. Skrijte se v avto
Pred udarom strele vas varno zaščiti avto, saj deluje kot Faradayeva kletka. Vendar morate tudi v njem upoštevati določena pravila. Zaprite okna in vrata ter se v notranjosti ne dotikajte ničesar kovinskega. Strela pri neposrednem udarcu prodre skozi ogrodje vozila prek pnevmatik v tla.
10. Držite se stran od vode in vodnih površin
Nevihta v naravi je lahko nevarna predvsem ob vodnih površinah. Ne smete se kopati in bi se morali oddaljiti od vodne površine vsaj 30 metrov. Voda je dober prevodnik električnega toka, zato se izogibajte tudi slapovom, vodnim virom ali potoku. Nevarna je tudi močno premočena zemlja, mlakuže, mokre skale. Po razmočeni zemlji se razelektritve lahko širijo tudi na razdaljo 300 metrov in takšen udarec elektrike vas lahko ubije.
11. Ne prižigajte ognja
Ko se skrijete pred nevihto, na primer pod nadstrešek, vsekakor ne prižigajte ognja. Pravi se namreč, da lahko tudi to privlači strelo. In imamo še en nasvet za tiste, ki jih nevihta zajame v naravi ali v gozdu.
12. Nevarna so vzpeta mesta
Strela si v naravi išče pot z najmanjšim uporom in zato udari na najvišja in najbolj prevodna mesta. Med nevihto so vzpeta in izstopajoča mesta v okolici zelo nevarna in seveda tudi Vi ne bi smeli biti najvišja točka v terenu. Nevarne so predvsem osamljene stavbe brez strelovoda, stebri električnega omrežja, osamljena drevesa, gorski grebeni, vrhovi hribov in podobno. Kadar je skupaj več oseb, naj bo razdalja med osebami več kot 3 metre.
Če Vas v naravi ujame nevihta, se morate zavedati, da noben kraj ni popolnoma varen. Obstajajo le kraji, ki so razmeroma varni. Zato nevarnosti strele nikakor ne podcenjujte in poskusite se skriti tako, da čim bolj zmanjšate tveganje udara strele.
